Navadni timijan roza

Timijan je tipično sredozemsko zelišče, zato je zelo odporen proti suši in zahteva le minimalno zalivanje. Po sajenju sadiko zmerno zalivajte, dokler se ne ukorenini, odrasla rastlina pa se nato brez težav spopade tudi z običajnimi padavinami. Bodite zelo pozorni na prekomerno zalivanje – stalna vlaga, zlasti pozimi, mu močno škoduje in lahko povzroči gnitje korenin.

Vsekakor! Vrtni timijan (roza sorta) je za gojenje v posodah naravnost idealen. Dovolj bo, če mu zagotovite dovolj velik lonec s funkcionalno drenažno luknjo, na dno nasujete plast ekspandirane gline ali grobega peska ter uporabite čim bolj prepustno zemljo. Idealna je na primer običajna mešanica za gojenje zelišč, pomešana s čistim peskom.

Timijan je rastlina, ki je zelo nezahtevna glede hranil, saj naravno raste na kamnitih in zelo revnih tleh. Redno gnojenje torej vsekakor ni potrebno, kvečjemu nasprotno, lahko bi mu škodovalo. Pri prekomernem gnojenju bi rastlina razvila po nepotrebnem dolge in šibke poganjke, ki bi izgubili svojo značilno intenzivno aromo in bi veliko slabše prezimili.

Za ustvarjanje čudovite, enakomerne in sklenjene zasaditve priporočamo, da pri sajenju upoštevate razmak 25 centimetrov. Če načrtujete sajenje na večjo površino, računajte na gostoto približno 16 sadik na kvadratni meter.

Ta sorta je izjemna zaradi svoje odpornosti proti zmrzali – spada v rastlinsko cono 6a, kar pomeni, da zanesljivo prenese mraz do -23 °C. Sam mraz ji torej ne škoduje in običajno zimo bo preživela brez pokrivanja. Največji zimski sovražnik pa je prekomerna vlaga. Če je rastlina posajena v težja tla, razmislite o zaščiti pred zimskim dežjem ali pa že ob sajenju pod korenine dodajte večjo količino peska.

Timijan se zelo dobro odziva na redno obrezovanje. Da polgrm ne bi začel od spodaj neprivlačno oleseneti in postajati redek, ga je idealno obrezati za približno tretjino zgodaj spomladi, takoj ko začne poganjati. Dodatno rahlo vzdrževalno obrezovanje lahko opravite takoj po cvetenju v poletnih mesecih. Vendar pazite, da nikoli ne režete do starega, trdega lesa, iz katerega bi rastlina le zelo težko in počasi znova pognala.

Timijan obožuje sonce in vročino, zato mu na vrtu ali balkonu izberite povsem sončno lego. Idealna so revnejša, peščena ali prodnata tla, ki so zelo dobro propustna. Odlično se obnese v zeliščnih spiralah, na zeliščnih gredah, skalnjakih ali ob robovih sončnih gredic.

Od nas boste prejeli že lepo ukoreninjeno in odraslo sadiko, s katero ne boste imeli nobenih skrbi. Po presaditvi na gredico ali v posodo se bo rastlina hitro prijela in začela tvoriti kompakten polgrm. V odrasli dobi ta kultivar zraste v višino od 20 do 30 centimetrov.

Imamo odlično novico za vas! Timijan je zaradi vsebnosti eteričnih olj tako intenzivno aromatičen, da naravno odganja večino običajnih škodljivcev. Prav tako ne trpi za nobenimi specifičnimi boleznimi, zato ga uvrščamo med rastline, odporne na bolezni in škodljivce. Njegovo gojenje bo zato z lahkoto obvladal tudi popoln začetnik.

Za svežo uporabo lahko zelišče nabirate sproti skozi vse leto s previdnim ščipanjem vršičkov. Če pa želite timijan posušiti za zalogo, je najboljši čas za obiranje tik pred cvetenjem, nekje na prehodu iz maja v junij, idealno v suhem in sončnem opoldnevu. Takrat listi vsebujejo največjo količino aromatičnih eteričnih olj in bodo po sušenju najbolj dišeči.

Pri gojenju ste lahko popolnoma brez skrbi. Materina dušica ni strupena oziroma toksična za majhne otroke, radovedne pse, mačke ali druge hišne ljubljenčke. Ravno nasprotno, gre za odlično, zelo zdravo zdravilno in kulinarično zelišče, ki je popolnoma varno in se že od nekdaj pogosto uporablja za začinjanje najboljših domačih jedi.

Ta vrsta timijana vas bo razveselila z drobnimi, a toliko bolj izrazitimi cvetovi čudovite rožnate barve. Cveti takoj na začetku poletja, običajno od junija do julija. Cvetoči timijan je izjemno privlačen za najrazličnejše opraševalce. V poletnih mesecih se rastlina dobesedno obda s cvetovi, polnimi sladkega nektarja, ki bodo na vaš vrt zanesljivo privabili čebele, čmrlje in pisane metulje.

Čeprav je na prvi pogled videti, kot da bi se posušila ali poškodovala zaradi močne zmrzali, gre žal večinoma za gnitje korenin, ki ga povzroči čezmerna zimska vlaga. Materina dušica izrecno ne mara tako imenovanih mokrih nog. Če ima čez zimo korenine dlje časa v stoječi vodi ali v težki zemlji, ki ne odteka, lahko zelo hitro pride do propada celotne rastline. Kot preventivo zato vedno izberite čim bolj propustno prst.

Najenostavnejši in najhitrejši način domačega razmnoževanja je metoda z zelenimi potaknjenci. Te preprosto naberete z rastline zgodaj spomladi ali na začetku poletja, jih previdno vtaknete v vlažen grob pesek in pustite, da se ukoreninijo v senčnem prostoru. Pri starejših in že močno razraslih grmičkih lahko poskusite tudi s previdnim deljenjem celih koreninskih grud med spomladanskim presajanjem.