Loukykvět / Návody / Kako shraniti dalije
Kako shraniti dalije
Objavljeno: 12. 11. 2020 · Posodobljeno: 12. 11. 2020
Gomolji dalij ne prezimijo, zato jih je treba jeseni izkopati in shraniti v prostor, kjer ne grozi zmrzal. Kako izkopati dalije, smo opisali v prejšnjih navodilih, zdaj pa se bomo osredotočili na to, kako jih shraniti. V zadnjih nekaj letih smo na kmetiji preizkusili nešteto načinov, kako dalije hraniti čez zimo. Danes želimo deliti tistega, ki je najbolj zanesljiv in preprost.
Temperatura & vlažnost
Če bi bilo tako preprosto, da samo damo gomolje dalij v prostor, kjer pozimi ne zmrzuje, teh navodil sploh ne bi pisali. Potrebno se je osredotočiti na temperaturo in vlažnost. Že na začetku bomo za vsak slučaj izpostavili vrednosti, ki jih želimo doseči.
Temperatura
Gomolji morajo biti shranjeni pri temperaturi od 3 °C do 8 °C. Pri nižji temperaturi tvegate, da gomolji pomrznejo, pri višji temperaturi pa bi vam dalije začele poganjati.
Vlažnost
Idealna vlažnost zraka je 70–85 %. Pri višji vlažnosti se lahko zgodi, da začnejo gomolji plesneti, pri nižji pa se začnejo sušiti.
Kaj bomo potrebovali
Zaboj
Zadošča klasičen sadjarski zaboj velikosti 60 × 40 cm ali katera koli druga škatla, zabojček ali posoda.
Plastična vrečka
Uporabljamo plastično vrečko, s katero obložimo zaboj. Priporočamo vrečko, ki se natančno prilega zaboju. Kupite jo lahko na primer na Eobaly ali v Google vpišite „PE vreča za zaboje“.
Šoto
Za zasipanje bomo uporabili čisto navadno šoto, lahko je mešanica črne in bele. Poskusite poiskati paket šote, ki ne vsebuje vlažilnih sredstev ali osnovnega gnojila, zadošča nam tista najbolj preprosta.
Škarje
Ker bomo stebla obrezovali, potrebujemo močne škarje — nam se odlično obnesejo tiste od ARS za močna stebla in veje. Uporabite lahko katerekoli druge škarje za debelejše veje, z vzvodom in podobno, gre celo z mačeto (preverjeno).
Postopek
Zelo preprosto je — vzamemo zaboj in ga obložimo s plastično vrečko.
Sedaj obrežemo stebla — dovolj je pustiti 4–8 cm nad gomoljem, daljše steblo ni potrebno. Pri shranjevanju bi nam jemalo prostor, obstaja pa tudi tveganje, da bi začelo gniti.
Ni priporočljivo obrezovati korenin in drugih delov gomolja, manj kot je rezov, manjše je tveganje za okužbo. Gomolj torej pustite lepo »poraščen« in idealno tik pred shranjevanjem ne izvajajte nobenih dodatnih rezov.
Bakterijska pegavost oziroma tumorska bolezen
Na eno stvar morate biti še posebej pozorni, in to je bakterijska tumorska bolezen.
Če na gomolju opazite kakršen koli tumor, majhen izrastek, ki spominja na glavo cvetače, gre za bakterijsko tumorsko bolezen in gomolj je treba nemudoma uničiti — zavreči v smeti, ne na kompost. Na kmetiji jim pravimo možgani ali cvetača in takšni gomolji takoj letijo v smeti.
Če gomolja ne uničite, tvegate, da se vam bakterija razširi po celotnem vrtu. Širi se namreč z okuženim rastlinskim materialom, na kratke razdalje pa se lahko širi tudi z deževnico, namakalno vodo, prstjo, prstnimi živalmi in tudi s kmetijsko mehanizacijo.
Bakterija (Rhizobium radiobacter) prezimi zlasti v tumorjih in v prsti. V rastlino prodre na mestu poškodbe različnega izvora (mehanske, živalske, zaradi zmrzali, pri uporabi okuženega cepiča, po toči). Inkubacijska doba med vegetacijo traja okoli 8–15 dni. Patogen ima sposobnost preživeti v žilnem sistemu rastline, se po njem premikati in tako tvoriti t.i. sekundarne tumorje, ki nastanejo na določeni razdalji od prvotnega mesta poškodbe.
Bakterijska tumorska bolezen najpogosteje nastane na koreninskem vratu in koreninah. Novi tumorji so kroglasti, njihova površina je belkasta, gladka in mehka. Postopoma se tumorji večajo, otrdijo, olesenijo, porjavijo, njihova površina pa postane nagubana. Nespecifičen znak napada je pogosto pritlikavost rastlin, klorotični listi, ki kasneje od roba odmirajo, in prezgodnje odmiranje rastline.
Več o bakterijski tumorski bolezni najdete na odličnem fitosanitarnem portalu ÚKZÚZ.
Na dno zaboja nasujte plast šote. Šota preprečuje, da bi se gomolji popolnoma izsušili, hkrati pa odvaja odvečno vlago, kar pomeni, da ne začnejo plesneti.
Zložite dalije, lahko napolnite cel zaboj, gomolji se lahko dotikajo, ni težava niti shranjevanje gomoljev z glavo navzdol, da se zapolni prostor. To je kot majhen tetris.
Ko imate dalije zložene, jih zasujte s šoto. Vsi gomolji morajo biti pokriti, nič ne sme gledati ven. Potresite zaboj, da se zapolnijo vse vrzeli, po potrebi še dosujte.
Nato je dobro vrh rahlo pokriti s plastiko. Pustite odprtino za odvajanje odvečne vlage. Nič hudega, če pustite zaboj kar tako odprt.
V trenutku, ko zaboj popolnoma zaprete, se dalije v plastiki „skuhajo“ in lahko začnejo plesneti. Zato je pomembno, da ima odvečna vlaga kam uhajati.
Tako pripravljen zaboj shranite v prostor, kjer ne zmrzuje in temperatura niha med 3 °C do 8 °C. Idealno je v garaži, kleti ali hladnejšem hodniku. Svetloba ne igra tako velike vloge, saj imamo gomolje zasute s šoto.
Med zimo je dalije dobro nadzorovati, enkrat na 14 dni jih potegnite ven in preglejte, ali se kje ne začenja pojavljati plesen. Po potrebi plesnivo mesto odstranite, da se nič ne širi naprej.
Shranjevanje dalij ni preprosta stvar. Zagotovo ne računajte s tem, da boste te lepotice, ki ste jih shranili čez zimo, spomladi našli v enakem stanju. Najpomembneje pa je, da jim damo priložnost, pogosto celo tisti najbolj ubogo izgledajoči gomolji začnejo znova poganjati.
Alternative šoti
Vermikulit
Če dalij ne želite shranjevati v šoti, je (dražja) alternativa vermikulit — naravni mineral, čist, brez vonja in predvsem sterilen. Pakiranje vermikulita lahko kupite neposredno pri proizvajalcu, npr. na grena.cz.
Žagovina
Druga alternativa šoti ali vermikulitu je lahko navadna žagovina. Spet opravlja isto funkcijo — preprečuje izsušitev gomoljev in hkrati odvaja odvečno vlago.
Nevíte si rady?
Napište nám na kvet@loukykvet.cz nebo přes Facebook, rádi pomůžeme.
