Smilj Tall Curry

Ne, rastlina ni strupena za mačke ali pse. Njen zelo intenziven vonj po kariju je poleg tega za večino živali nezanimiv ali pa jih naravno odvrača, zato nimajo težnje po grizljanju njenih srebrnkastih lističev. Je torej povsem varna izbira za vrtove in domove s kosmatimi ljubljenčki.

Vsekakor! Rumeni cvetovi sorte Tall Curry so dobesedno magnet za opraševalce. Od julija do septembra bo vaš smilj privabljal čebele, čmrlje in različne vrste pisanih metuljev, kar bo vaš vrt čudovito oživilo in podprlo lokalni ekosistem.

Da, tako listi kot cvetovi so užitni in zelo aromatični. Lističi dajejo jedem nežen okus po curry začimbi. Vendar pa je priporočljivo, da v hrano (na primer v juhe, riž, dušeno zelenjavo ali k mesu) med kuhanjem vložite cele vejice in jih pred postrežbo odstranite, podobno kot pri lovorovem listu. Surovi lističi sami po sebi bi lahko imeli grenek priokus.

Da, sorta Tall Curry se odlikuje s čudovito pokončno rastjo in stebli, dolgimi do 50 cm, kar iz nje dela idealno rastlino za rezanje. Rumeni cvetovi ostanejo v vazi sveži zelo dolgo časa. Poleg tega so fantastični za sušenje v cvetličarstvu – tudi po sušenju brez težav ohranijo svojo obliko in nasičeno rumeno barvo.

Ker smilj izvira s sončnih pobočij južne Evrope, obožuje polno sonce. Izberite mu najbolj sončen in topel prostor, ki ga imate na vrtu ali terasi. Odlično se poda v zeliščne spirale, skalnjake ali na robove suhih zidov.

Da, in to je celo zelo priporočljiv način gojenja! Smilj v velikih terakota posodah izgleda čudovito. Prednost gojenja v posodi je tudi ta, da imate popoln nadzor nad zalivanjem in lahko rastlino pozimi preprosto prenesete v hladen in svetel prostor za varno prezimovanje. Ne pozabite na dno lonca namestiti debelo drenažno plast iz ekspandirane gline (keramzita) ali gramoza.

Smilj (Helichrysum) najbolje uspeva v suhih, dobro prepustnih in peščeno-ilovnatih tleh. Ne potrebuje s hranili bogatih substratov, nasprotno, raje ima bolj revna tla. Povsem ključna pa je dobra drenaža – težka in ilovnata tla, ki zadržujejo vodo, mu ne ustrezajo in lahko vodijo do gnitja korenin.

Glede na to, da ima smilj rad sonce in bolj suha, s hranili revna tla, ga sadite z zelišči, ki imajo podobne zahteve. Odlično se k njemu podajo na primer sivka, timijan, rožmarin, šetraj ali žajbelj. Poleg tega bodo njegovi srebrnkasti listi v gredici ustvarili lep kontrast. Idealen sadilni razmik (razdalja med rastlinami) je približno 40 cm.

Gre za izrazito sušoljubno rastlino, zato naj bo zalivanje bolj zmerno. Pri sveže posajeni sadiki najprej ohranjajte zemljo vlažno, da se dobro ukorenini, ko pa se enkrat utrdi, brez težav prenese tudi daljša sušna obdobja. Zemlja se mora med posameznimi zalivanji vedno rahlo izsušiti.

Rastlina sicer prenese mraz do -18 °C (cona 7a), vendar je v naših razmerah gojenje na prostem tvegano. Njen največji sovražnik pozimi ni sam mraz, temveč zimska namočenost tal.

Če jo gojite na gredi, ji zagotovite popolno drenažo in lahno prekrivko iz smrečja. Še bolj varno je gojiti smilj kot posodovko (podobno kot rožmarin) in ga pustiti prezimiti v svetlem, neogrevanem prostoru pri temperaturi od 5 do 10 °C z zelo omejenim zalivanjem.

Redno obrezovanje je pomembno za ohranjanje kompaktne oblike in videza čudovitega srebrnkastega grmička. Najprimernejši čas za rez je takoj po cvetenju, ko lahko odstranite suhe cvetove in rahlo skrajšate poganjke. Globjo pomlajevalno rez priporočamo spomladi, približno v aprilu, ko začne rastlina ponovno poganjati. Vendar nikoli ne režite do starega lesa brez listov, saj rastlina morda ne bo več odgnala.

Čeprav je smilj zelo nezahtevna in mrazoodporna rastlina, je njegova največja šibka točka voda. Če listi od spodaj rjavijo, rumenijo ali gnijejo, je za to skoraj vedno krivo prekomerno namakanje korenin. Prepričajte se, da rastlina ne stoji v vodi in ima dovolj prepustno zemljo. Pri lončnicah preverite, ali niso zamašene odprtine za odtekanje vode. Ob znakih prekomernega zalivanja pustite, da se substrat popolnoma izsuši.

Da, ko se vam sadika lepo razraste v čvrst grmiček, jo lahko razmnožujete s pololesenelimi potaknjenci. Najboljši čas za odvzem potaknjencev je konec poletja (avgusta). Odrežite približno 8 do 10 cm dolge zdrave poganjke, z njih odstranite spodnje lističe in jih zapičite v lahek substrat za razmnoževanje ali v mešanico peska in šote. Vzdržujte jih zmerno vlažne in do zime bi se morale uspešno ukoreniniti.

Imamo odlično novico za vas! Smilj je zelo odporno zelišče in praktično ne trpi zaradi nobenih bolezni, prav tako ga ne napadajo običajni škodljivci. Njegova močna aromatična eterična olja delujejo celo kot naravni repelent, ki lahko nekatere manjše žuželčje škodljivce učinkovito odganja z vaše gredice ali terase.

Lističe lahko nabirate sproti skozi celotno vegetacijsko sezono, vedno po vaših potrebah. Cvetove je najbolje nabirati v trenutku, ko so popolnoma razcveteni, kar je običajno od julija do septembra. Če želite liste sušiti, odrežite cele vejice najbolje tik pred cvetenjem na suh in sončen dan, takrat vsebujejo največ aromatičnih eteričnih olj.