Jagodna meta

Mete so znane trajnice in zelišča, ki se v cvetličarstvu uporabljajo kot dišeče zelenje. Klasasta meta s sveže zelenimi listi in močno mentolovo-citronsko aromo. Odlično se poda v ledene pijače in poletne sladice.

Mete so znane trajnice in zelišča, v floristiki uporabljene kot dišeče zelenje. Temno rdečkasti listi na skoraj črnih steblih. Vijolični cvetni klasi. Sladkoben vonj po mentolu.

Mete so znane trajnice in zelišča, v floristiki uporabljene kot dišeče zelenje. Priljubljena čajna meta s sveže zelenimi listi. Cvetovi v nežni vijolični barvi.

Majaron gojimo kot aromatično zdravilno enoletnico. Spada med najpogosteje uporabljena zelišča v kuhinji. Lahko raste v loncu, prosto na gredah ali na skalnjakih.

Materina dušica z blazinasto rastjo in svežim vonjem po limoni. Odlično se obnese za gojenje v posodah. Primerna je za grede z zelišči in nežnejšimi sušoljubnimi trajnicami.

Koriander je enoletnica. Nepogrešljiva v azijski kuhinji, uporablja pa se tudi v arabski in severnoafriški kuhinji. Spada tudi v indijske recepte in kuhinjo Latinske Amerike. Uporabljajo se listi in semena. Je nepogrešljiv del azijske kuhinje. V srednjem veku je bil del receptov za ljubezenski napoj, na Kitajskem pa je rastlina nesmrtnosti.

Cvetovi bodalic pritegnejo pozornost na gredah in v šopkih s svojo lahkotnostjo in nežnostjo. Vse bodalice obožujejo polno sonce in suha, kamnita, dobro odcedna tla. Da bi na gredah izgledale čim bolj naravno, jih je dobro posaditi po več kosov v sproščenih skupinah skupaj z drugimi suholjubnimi trajnicami in čebulnicami. Šele takrat pridejo do izraza njihova stebla in socvetja, ki se zibajo ob najmanjšem pišu vetra. Kavyl Ponny Tails je vrsta, ki izvira iz step Mehike, Teksasa in Patagonije. Zračni gosti šopi lasastih nežnih listov spominjajo na žimo. Listi so zeleni, proti cvetovom pa skoraj slamnate barve. Na ustreznem rastišču se tudi sama zaseje.

Rožmarin izvira iz Sredozemlja in severne Afrike, kjer divje raste na suhih, kamnitih in popolnoma osončenih rastiščih. V Sredozemlju se goji za pridobivanje dišavnih eteričnih olj ter kot okrasna rastlina za utrjevanje brežin in za žive meje. Pri nas ga najpogosteje gojimo kot prenosno rastlino v loncu, na bolj zaščitenem mestu pa lahko pri odpornejših vrstah poskusimo tudi z gojenjem na prostem. Barbecue je pokončno rastoč kultivar z ožjim, izrazito aromatičnim listom.

Rožmarin izvira iz Sredozemlja in severne Afrike, kjer divje raste na suhih, kamnitih in popolnoma osončenih rastiščih. V Sredozemlju se goji za pridobivanje dišavnih eteričnih olj in kot okrasna rastlina, ki se uporablja za utrjevanje brežin in žive meje. Pri nas ga najpogosteje gojimo kot posodovko v loncu, na bolj zaščitenem mestu pa lahko pri odpornejših vrstah poskusimo tudi z gojenjem na prostem. Speedy je aromatična in hitro rastoča sorta.

Naravna vrsta timijana izvira iz območij okoli Sredozemskega morja. Nujnost za vsakega gurmana. Na vrtu je velik magnet za čebele in metulje. Primeren je tudi za gojenje v posodah, z rezanjem se ga da lepo oblikovati.

Po izvoru južnoameriška stevija se goji zaradi svojih listov, ki vsebujejo snovi sladkega okusa, vendar brez neželenih kalorij. Cveti konec poletja z drobnimi belimi cvetovi, ki jih je priporočljivo odstranjevati, da se rastline ne izčrpajo. V tem času naj bi namreč imele največjo vsebnost steviola. Liste lahko uporabljamo sveže ali posušene.

Alojzija ali limonina verbena je posodovka. Goji se predvsem zaradi posebnega vonja listov po limoni. Poleti cveti z drobnimi belimi cvetovi. Izvira iz Južne Amerike, v Evropi pa se goji od 17. stoletja kot vir eteričnih olj za proizvodnjo parfumov, kot kulinarično zelišče in dišeč dodatek čajem.

Aromatična enoletna bazilika s pokončno rastjo in svetlo zelenimi, srednje velikimi listi. Cveti belo.

Kitajski drobnjak ali česnov drobnjak je popolno kuhinjsko zelišče in je uporaben tudi v okrasnem vrtu. Njegovi cvetovi so beli z zelenim grlom in zeleno žilo. Listi so ozki in ploski. V kuhinji so uporabni tako kot cvetovi. Primeren je tudi za rezanje in šopke.

Znana čajna, kulinarična in zdravilna rastlina z vonjem po limoni. Je tudi dobra paša za čebele. Za uporabo v čajih je treba liste nabirati pred cvetenjem, ko imajo najvišjo vsebnost eteričnih olj. Za šopke nabiramo dovolj dolga stebla kadarkoli.

Oljčna santolina si je ime prislužil zaradi podobnosti svojega vonja z zelenimi olivami. Njena posebna aroma se pogosto opisuje tudi kot evkaliptusova ali bergamotna. Če se želimo prepričati na lasten nos, je dovolj, da rahlo pomanemo njene grahovo zelene črtaste liste. Cvetovi te vrste so kremasto rumeni. Kot vse rastline sredozemskega izvora je primerna za gojenje v posodah.

Sredozemsko zelišče, ne le koristno, ampak tudi lepo. Cveti s poplavo drobnih belih cvetov. Privablja čebele in metulje. Tvori drobne grmičke, podobno kot timijan. In enaka je tudi njegova uporaba. Poda se v sredozemsko kuhinjo, izboljša jedi iz stročnic in zelenjave.

Pokrovna sorta materine dušice, ki na prvi pogled pritegne z rumeno-zelenim pisanim listom. Barvno paleto od junija dopolnijo rožnati cvetovi. Poleg značilnega vonja je dodaten plus te materine dušice tudi njen zimski videz. Zaradi nizkih temperatur se celotna rastlina obarva v starinsko rožnate tone.

Novejša sorta bazilike. Robustna, dišeča z dobro odpornostjo na vremenske muhe in morebitne bolezni, poleg tega pa z odlično sposobnostjo regeneracije.

To žajbelj gojimo zaradi žametnih, temno zelenih listov, ki najdejo svojo uporabo v kuhinji in čajnih mešanicah. Za največjo vsebnost aromatičnih snovi v listih odstranjujemo cvetove. Ima do trikrat večje liste kot drugi žajblji.

Ta materina dušica ne navduši le s svojim vonjem po limoni, ampak tudi z drobnimi temno zelenimi lističi z belim robom. Cveti z rožnatimi dišečimi cvetovi. Je popolna spremljevalka vseh sušoljubnih zelišč na peščenih gredah in v posodah.

Prvotno južnoameriška vrsta sporisa. Pri nas se pogosto uporablja kot enoletnica, v milih zimah pa lahko prezimi in se razmnoži s samosevom. Trdna zračna stebla lepo omehčajo grede s trajnicami in jih popestrijo s svojo vijolično barvo. Čudovito dopolnjuje stepske zasaditve s travami in gredami vrtnic.

Svičevec je šopasta trajnica, ki izvira iz Teksasa in Louisiane. Pri nas se obnaša bolj kot kratkoživa trajnica. Čudovito se kombinira s travami in gredam dodaja lahkotnost ter zračnost. Je odlična paša za žuželke. Drobni cvetovi, podobni majhnim metuljem, cvetijo neumorno od junija do prvih zmrzali. Za šopke jih nabiramo takoj, ko se odprejo prvi dva ali trije cvetovi na steblu. Siskiyou Pink je čudovita sorta z rožnato rdečimi cvetovi na rahlo upognjenih steblih. Je manj odporna kot belo cvetoče sorte. Zanimivi so tudi rdeče lisasti listi.

Zelo aromatična meta z majhnimi, koničastimi, sijočimi in skodranimi listi. Stebla so temno rdečkasta. Ima vijolične cvetove, ki se tako kot listi uporabljajo v receptih eksotične kuhinje.

Rožmarin izvira iz Sredozemlja in severne Afrike, kjer divje raste na suhih, kamnitih in popolnoma osončenih rastiščih. V Sredozemlju se goji za pridobivanje dišečega eteričnega olja in kot okrasna rastlina za utrjevanje brežin ter žive meje. Pri nas ga najpogosteje gojimo kot posodovko, na bolj zaščitenem mestu pa lahko pri odpornejših vrstah poskusimo tudi z gojenjem na prostem. Kultivar Fox Tail se odlikuje s pol-povešavim tipom rasti in je primeren za gojenje v cvetličnih loncih.

Prvotni dom srčkov je Koreja in Kitajska, kjer rastejo v svetlih listnatih gozdovih. Spadajo med klasične vrtne trajnice. Popolne bodo videti v nostalgično urejenih gredicah, bela različica pa se poda tudi v naravno zasnovane gozdne vrtove. Priljubljene so zaradi cvetov v obliki srčkov, obešenih na vodoravnih ali ločno upognjenih steblih. Ta nekaj časa po cvetenju oslabijo in se potegnejo nazaj, vsa moč rastline se nato koncentrira v korenine in v tistem trenutku lahko nadzemni del popolnoma porežemo. Preostanek leta za srčke na vrtu sploh ne bomo vedeli. Na svoj čar nas spomnijo spet spomladi. V vazi je obstojnost odlična, vsaj 7 dni. Nabiramo, ko se na steblu odprejo prvi 3–4 cvetovi. Osnovna vrsta ima cvetove rožnato bele. Spomladi odganjajoči poganjki imajo rožnat pridih.

Koper je enoletno aromatično zelišče, ki se na primernih mestih ohranja s samosejanjem. Ceni senčenje korenin, zato uspeva na mešanih gredah z zelenjavo in trajnicami. Je velik magnet za koristne žuželke.