Astra Apollo

Da, astra 'Apollo' je izjemno odporna proti zmrzali (spada v cono 4a). Zanesljivo prenese tudi globoke zmrzali do -34 °C. Pozimi je ni treba posebej pokrivati. Dovolj je, da po cvetenju ali spomladi suha stebla obrežete tik nad tlemi.

Tla naj bodo idealno prepustna, bolj ilovnata in bogata s humusom. Astra 'Apollo' ima rada enakomerno vlažnost (ima srednje zahteve po vodi), zato je med vročimi poletnimi meseci ne pustite, da se dolgotrajno izsuši. Substrat ohranjajte zmerno vlažen, vsekakor pa ne trajno premočen.

Za zdravo rast in oblikovanje strnjene preproge močno priporočamo upoštevanje sadilne razdalje od 30 do 40 centimetrov. Če načrtujete večjo zasaditev, računajte na približno 7 do 9 sadik na kvadratni meter, da ima zrak prostor za prosto kroženje.

Brez skrbi! Ta vrsta trajnice je izjemno nezahtevna in je popolnoma primerna za začetnike. Dovolj ji je sonce in občasno zalivanje. Je dolgoživa trajnica, ki vam bo na vrtu z minimalnim vzdrževanjem delala veliko veselje mnogo let.

Vsekakor! Zaradi svoje zelo kompaktne in precej nizke rasti je sorta 'Apollo' odlična izbira ne le za klasične gredice, ampak tudi za večje zunanje posode in korita. Ne pozabite le, da se substrat v cvetličnem loncu suši precej hitreje, zato bo zahtevala rednejše in pogostejše zalivanje.

Astra 'Apollo' obožuje sončne žarke! Najbolj jo boste razveselili na polnem soncu. Čeprav rastlina prenese tudi rahlo senco, bo na res sončnem rastišču cvetela v polnem sijaju in ohranila svojo čudovito, naravno blazinasto obliko.

Sploh ne! Zaradi svoje nizke rasti (doseže višino le 30 do 40 cm) in naravno kompaktne, čvrste rasti svojo obliko ohranja sama. Ne potrebuje nobenega vezanja ali umetne opore, kar vam prihrani veliko dela, greda pa bo videti naravno.

Da, astra 'Apollo' je pravi magnet za opraševalce. Skozi celotno pozno poletje in jesen, ko v naravi ni več toliko hrane, se na njenih drobnih belih cvetovih z veseljem ustavljajo čebele, čmrlji in metulji.

Popolnoma ste lahko brez skrbi. Astra 'Apollo' ni strupena niti nevarna za otroke, pse, mačke in druge hišne ljubljenčke. Gre za popolnoma varno vrtno rastlino, čeprav seveda ni namenjena neposrednemu uživanju.

Najlažji in najpogostejši način razmnoževanja teh priljubljenih jesenskih aster je delitev šopov. Najbolje je, da spomladi (ali po popolnem odcvetenju) z lopato izkopljete večji matični šop, ga previdno razdelite na manjše dele in te takoj posadite nazaj v zemljo. S tem boste celo rastlino tudi lepo pomladili.

Osnova uspeha je zadostno kroženje zraka okoli rastline. Prav zato je ključnega pomena upoštevati priporočeno sadilno razdaljo (vsaj 30 cm). Zelo pomaga tudi, če rastline zalivate neposredno h koreninam, da listi ne ostajajo po nepotrebnem dolgo mokri.

Glavni sovražnik je običajno glivična bolezen, imenovana pepelasta plesen, ki se tipično kaže kot belkast poprh na listih. Od škodljivcev se zgodaj spomladi na mladih, krhkih poganjkih radi pasejo polži in lazarji, med sezono pa se lahko občasno pojavijo tudi listne uši.

Sušenje ali rumenenje spodnjih listov najpogosteje kaže na pomanjkanje vlage v vročih suhih dneh. V tem primeru hitro preverite vlažnost tal. Drugi pogost razlog je lahko začetna okužba s pepelasto plesnijo, zlasti če se je na površini listov pojavil droben bel poprh.

Njeni stebli, polni drobnih, čisto belih cvetov, sta popolni za rez v vazo, kjer vas bosta razveseljevali veliko dni in lepo razsvetlili vsako notranjost. Za sušenje je žal ne boste mogli uporabiti, saj ta vrsta rastline ni primerna za suhe dekoracije.

Izvorna vrsta aster (Aster dumosus) prihaja iz čudovite narave vzhodnega dela Severne Amerike. Tam običajno prosto raste na sončnih jasah in gozdnih robovih, kjer ima na voljo naravno bolj vlažna, a hkrati dobro prepustna in s hranili zelo bogata tla.