
Kopitnik (Asarum europaeum) je idealna izbira za senčne kotičke vašega vrta, kjer navadni trati ne bi uspelo. Ta zimzelena trajnica ljubi polsenco do globoko senco, kar iz nje dela popolno podsaditev pod odrasla drevesa ali grmovnice. Za uspešno rast je ključna priprava zemlje, ki mora biti ilovnata, humusna in dobro prepustna. Kopitnik zahteva zemljo, ki je sposobna zadržati vlago, a hkrati ni premočena. Pred sajenjem priporočamo, da v zemljo vdelate zrel kompost ali listovko, kar bo rastlini zagotovilo potrebna hranila in izboljšalo strukturo zemlje. Ker boste prejeli že odrasle sadike, jih lahko sadite skozi celo sezono, dokler ne zmrzuje, idealno pa spomladi ali jeseni, ko je v zemlji dovolj naravne vlage.
Pri samem sajenju pazite na pravilen razmik, da boste sčasoma dosegli učinek strnjene zelene preproge. Priporočamo sajenje približno 11 do 16 rastlin na kvadratni meter, torej na razdalji približno 25 do 30 cm med seboj. Po sajenju je nujno temeljito zalivanje. Med sezono, še posebej v vročih poletnih dneh, preverjajte vlažnost zemlje; kopitnik ne prenaša popolnega izsuševanja. Zastiranje z lubjem ali sekanci bo pomagalo ohraniti vlago pri koreninah in hkrati zadušilo rast plevela, preden se rastline popolnoma razrastejo. Kar zadeva prehrano, rastlina ni preveč zahtevna, dovolj jo je enkrat letno spomladi pognojiti z organskim gnojilom ali kompostom.
Velika prednost kopitnika je njegova visoka odpornost proti zmrzali do -34 °C (cona 4a) in sposobnost krašenja vrta s svojimi sijočimi, ledvičastimi listi tudi pozimi. Rastlina ne zahteva nobene posebne zimske zaščite ali zapletenega rezanja. Dovolj je le spomladi odstraniti morebitne stare, poškodovane ali suhe liste, da naredijo prostor novim poganjkom. Cvetovi so sicer neopazni, purpurni do rjavi in skriti pod listi tik pri tleh, vendar so zanimiv botanični detajl. Imejte v mislih, da je celotna rastlina rahlo strupena in ob ravnanju ali mečkanju listov oddaja specifičen začimbni vonj. Čeprav ne trpi za boleznimi, sta njen glavni sovražnik polža, ki se rada pogostita na mesnatih listih, zato je primerno nasad redno preverjati.
Pogosto nas sprašujete, ali je mogoče kopitnik gojiti tudi v posodah. Odgovor je da, vendar z določenimi pravili. Rastlina v cvetličnem loncu je veliko bolj dovzetna za izsušitev koreninske grude, kar kopitnik slabo prenaša. Če se odločite za to različico, izberite prostoren lonec z drenažno plastjo in ga postavite izključno na senčno mesto, na primer na severno usmerjen balkon ali teraso. Substrat vzdržujte stalno zmerno vlažen, vendar ne blatn. V posodah je prav tako primerno rastlino pred močnimi zmrzali zaščititi z ovijanjem lonca z juto ali stiroporom, da ne pomrznejo korenine, ki so v posodi manj zaščitene kot v prostih tleh.
Navedene informacije temeljijo na naših izkušnjah, zato vas prosimo, da jih uporabljate le kot vodilo. Časi se lahko razlikujejo glede na sezono, podnebje, lokacijo, datume setve in presajanja ter morebitne pogoje v rastlinjaku. Vedno priporočamo, da preizkusite, kako se rastlina obnese v vaših pogojih. Prosimo, ne jemljite tega kot garancijo.

Alchemilla mollis

Achillea millefolium

Verbena bonariensis

Salvia nemorosa

Perovskia atriplicifolia

Gaura lindheimeri

Echinacea purpurea

Echinacea pallida

Eryngium planum

Echinacea purpurea

Salvia nemorosa

Calamintha nepeta

Rudbeckia fulgida

Calamintha nepeta ssp. nepeta

Gaura lindheimeri

Salvia nemorosa

Leucanthemum vulgare

Achillea millefolium

Perovskia atriplicifolia

Salvia nemorosa