Baptisia Bright Blue

Manj znana vrsta rmana ima temno zelene sijoče nazobčane liste, ki ostanejo privlačni skozi celotno rastno dobo, ter sladko rožnato barvo cvetov, ki so večji od cvetov navadnega rmana. V vazi zdrži 10 dni.

Baptisia izvira iz Severne Amerike, spada v družino metuljnic in po videzu spominja na volčji bob. V nasprotju z njim pa ne trpi za glivičnimi boleznimi in tudi polžem ne tekne toliko. Poleg modrih cvetov so na njej zanimivi prav veliki stroki, ki rastlino krasijo še dolgo po cvetenju. Severnoameriški Indijanci so korenine baptisie uporabljali za razkuževanje ran in zniževanje vročine, liste pa za barvanje blaga. Pri baptisii je najpomembnejša potrpežljivost, saj traja nekaj časa, da se popolnoma prime in razvije mogočen koreninski sistem, prilagojen za preživetje dolgih sušnih obdobij in požarov. Nato je zelo dolgoživa. Izbrana je bila za trajnico leta v sezoni 2019.

Prvotni dom srčkov je Koreja in Kitajska, kjer rastejo v svetlih listnatih gozdovih. Spadajo med klasične vrtne trajnice. Popolne bodo videti v nostalgično urejenih gredicah, bela različica pa se poda tudi v naravno zasnovane gozdne vrtove. Priljubljene so zaradi cvetov v obliki srčkov, obešenih na vodoravnih ali ločno upognjenih steblih. Ta nekaj časa po cvetenju oslabijo in se potegnejo nazaj, vsa moč rastline se nato koncentrira v korenine in v tistem trenutku lahko nadzemni del popolnoma porežemo. Preostanek leta za srčke na vrtu sploh ne bomo vedeli. Na svoj čar nas spomnijo spet spomladi. V vazi je obstojnost odlična, vsaj 7 dni. Nabiramo, ko se na steblu odprejo prvi 3–4 cvetovi. Osnovna vrsta ima cvetove rožnato bele. Spomladi odganjajoči poganjki imajo rožnat pridih.

Makedonski grabljišče je bogato in dolgo cvetoča nezahtevna trajnica. Njegova divja oblika izvira z Balkana, kjer raste na travnikih in v grmičevju. Red Knight na gredicah očara z vitkimi visokimi stebli, ki nosijo temno vinsko rdeče cvetove. Primeren je za naravno zasnovane sončne do polsenčne gredice in travniške šopke.

Mačje mete so idealne spremljevalke vrtnic, primerne so za naravno urejene vrtove, nižje vrste pa tudi za korita in lonce. Nekatere od njih so neustavljivo privlačne za mačke, kar povzroča halucinogen nepetolakton. Ta naj bi bil v največji meri vsebovan v vrsti Nepeta cataria. Nasprotno pa mačje mete z vonjem po limoni mačk menda ne privlačijo. Botanično ime Nepeta verjetno izvira iz poimenovanja starodavnega etruščanskega mesta Nepet - Nepi na ozemlju današnje italijanske province Viterbo, kjer so rastlino nekoč gojili. Mačja meta (grozdasta) naravno raste na suhih travnikih in skalnatih, kamnitih pobočjih Kavkaza vse do srednje Azije. Ima aromatične sivo-zelene lističe in tvori šopast polkroglast grmiček. 'Walker’s Low' je dobila ime po irskem posestvu, kjer je bila leta 1970 vzgojena. Ima najintenzivnejšo modro-vijolično obarvanost cvetov.

Floks ali plamenka je prvotno domača trajnica Severne Amerike. V evropskih vrtovih je hitro dosegla veliko priljubljenost in se od 19. stoletja sistematično žlahtnila. Je klasična trajnica za rezano cvetje, kjer poleg barvitih cvetov navdušuje tudi z nežnim vonjem. Režemo, ko je cvetoča približno polovica cvetov v socvetju, takrat v vazi zdrži tudi 10 dni. Kljub prizadevanjem za vzgojo čim bolj odpornih kultivarjev še vedno velja, da se floks izredno občutljivo odziva na podnebje in talne razmere, zato skrbno pazimo na pravilno izbiro rastišča. Nora Leight pritegne s kremasto pisanimi listi, ki jih dopolnjujejo nežno rožnato-beli cvetovi s temnejšim očesom. Zahvaljujoč svetlim listom lahko osvetli temnejše kotičke vrta.

Širokolistna mrežica, znana tudi kot limonka, je rastlina, ki izvira iz stepskih območij južne Evrope. Usnjati listi tvorijo pritlično rozeto. Iz njih zrastejo tančičasta socvetja, sestavljena iz drobnih svetlo sivkinih cvetov. Popolna za šopke; za sušenje nabiramo v fazi polne obarvanosti cvetov.

Fizostegija je avtohtona rastlina vzhodnih območij Severne Amerike, kjer raste na bregovih rek in na vlažnih travnikih. Tvori pokončne, grmičaste šope, ki se v okolico širijo s koreninskimi poganjki. Cvetovi imajo obliko vitkega klasa s štirimi vrstami cevastih cvetov in spominjajo na cvetove zajčkov. Pobiramo, takoj ko se odprejo prvi cvetovi v socvetju, v vazi pa nato nadaljujejo s cvetenjem. V šopku so primerna spremljava za dalije, v vazi pa zdržijo 10–14 dni. Zanimivi in uporabni tudi za sušenje so odcveteli klasi s semeni. Bouquet Rose ima cvetove sladko vijolično-rožnate barve.

Brunera je dolgoživa trajnica, ki izvira z gorskih travnikov in gozdov Kavkaza. Zanimiva ni le v času cvetenja. Listi so veliki, srčasti, svetlo zeleni. Tvorijo kontrastno ozadje za nežne in drobne cvetove, ki se nad preprogo listov pojavljajo od aprila do maja. Zgodaj odganja in pozno odmre, zato je dragocena pokrovna trajnica.

Milnica je trpežna in nezahtevna trajnica, cveti zelo dolgo ter sladko in nežno diši. Njene korenine vsebujejo saponin in so se nekoč uporabljale za pranje volne. Divja oblika se na vrtu preveč razraste. Žlahtne polnocvetne oblike so veliko bolj umirjene. Nabiramo, ko se odpre tretjina cvetov na steblu. V vazi zdrži 7 dni. 'Rosea Plena' ima polne in sladko rožnate cvetove.

Čudovita, čeprav precej kratkoživa trajnica, idealna za stepne predele skupaj z nežnimi sušoljubnimi travami in trajnicami. Za šopke jo nabiramo, ko je približno polovica cvetov v socvetju odprtih. V vazi zdrži približno 5 dni. Lep kultivar s cvetovi v odtenkih vijolične in rožnate.

Baptisija izvira iz Severne Amerike, spada v družino metuljnic in po videzu spominja na volčji bob. V nasprotju z njim pa ne trpi za glivičnimi boleznimi in tudi polžem ne tekne toliko. Poleg modrih cvetov so na njej zanimivi prav veliki stroki, ki rastlino krasijo še dolgo po cvetenju. Severnoameriški Indijanci so korenine baptisije uporabljali za razkuževanje ran in zniževanje vročine, liste pa za barvanje tkanin. Pri baptisiji je najpomembnejša potrpežljivost; traja nekaj časa, da se popolnoma prime in razvije mogočen koreninski sistem, prilagojen preživetju dolgih sušnih obdobij in požarov. Nato je zelo dolgoživa.

Ta vrsta kadulje prvotno izvira iz stepskih območij srednje in vzhodne Evrope. Tvori bogato cvetoče majhne šope z ravnimi pokončnimi stebli. Na gredicah najbolje izgleda v skupinah. Tradicionalno se sadi kot spremljava vrtnic zaradi istočasnega cvetenja. Enako dobro pa bo videti tudi v mešanih sušoljubnih stepskih zasaditvah s travami. Je odlična paša za čebele. V vazi zdrži 7 dni. 'Amethyst' je elegantna sorta z dolgimi stebli in za kadulje nenavadno rožnato barvo cvetov.

Večina pri nas dostopnih hibridov izhaja iz rastlin, ki izvirajo iz Severne Amerike in Mehike. Odlikuje jih nežen celoten videz. Elegantna rastlina z majhnimi dišečimi listi poleti neprekinjeno cveti z množico drobnih cvetov ter privablja metulje in čebele.

Ostrožniki so klasika in hkrati dominanta med grednimi trajnicami. Pogosto jih vidimo v družbi vrtnic in potonik. Da bi resnično prišli do izraza, jim je treba zagotoviti dovolj prostora in ne pozabiti na gnojenje. V njihovi lepoti lahko uživamo na gredicah, v šopkih in poskusimo celo s sušenjem, cvetovi namreč dobro ohranjajo intenzivno barvo. V vazi zdržijo 7 dni, občutljivi so na etilen, ki se sprošča iz zorečega sadja.

Večina pri nas dostopnih hibridov izhaja iz rastlin, ki izvirajo iz Severne Amerike in Mehike. Odlikuje jih nežen celoten videz. Elegantna rastlina z majhnimi dišečimi listi poleti neprekinjeno cveti z množico drobnih cvetov ter privablja metulje in čebele.

Nezahtevna in skromna trajnica, ki cveti z veliko količino drobnih cvetov. Cveti rekordno dolgo časa skozi celo pozno poletje in jesen. Tvori manjše kompaktne zračne grmičke, ki oddajajo metino-začinjen vonj. Cvetovi, podobni timijanu, privabljajo čebele, čmrlje in metulje. Dobro bo videti med vrtnicami in v naravno zasnovanih stepskih gredah, na primer z nižjimi travami.

Ostrožniki so klasika in hkrati dominanta med grednimi trajnicami. Pogosto jih vidimo v družbi vrtnic in potonik. Da bi resnično prišli do izraza, jim je treba zagotoviti dovolj prostora in ne pozabiti na gnojenje. V njihovi lepoti lahko uživamo na gredicah, v šopkih in poskusimo celo s sušenjem, cvetovi namreč dobro ohranjajo intenzivno barvo. V vazi zdržijo 7 dni, občutljivi so na etilen, ki se sprošča iz zorečega sadja.

Sivke so nepogrešljiv del vsakega sončnega zeliščnega vrta. Uvrščamo jih med polgrme in so za vrtove dragocene zaradi svojega zimskega videza. Gredam ne dodajo le barve in strukture, temveč tudi nezamenljiv vonj. Dobro bodo videti z nižjimi sušoljubnimi travami in trajnicami. Rosea cveti sladce rožnato.

Te jesenske astre so bile vzgojene posebej za uporabo v floristiki. Odlikujejo jih čvrsta, ravna in pokončna stebla ter izjemno bogat nastavek cvetov. Blanca ima vrstnat cvet, velik približno 35 mm. Obstojnost v vazi je 10 dni.

Modra puščica (Catananche) je srednje visoka kratkoživa trajnica. Prihaja iz Sredozemlja, zato je primerna za območja z milejšimi zimami. Privlačna je zaradi modrih cvetov, ki spominjajo na cikorijo. Lepi so tudi neodprti cvetni popki in srebrnkasta odcvetela socvetja. Primerna je tudi za sušenje. Sveža v vazi zdrži 7 dni.

Metličaste hortenzije so čudoviti grmi, ki izvirajo iz Kitajske in Japonske, kjer so njihovo lubje med drugim uporabljali za izdelavo papirja. Gojimo jih zaradi impresivnih stožčastih socvetij. So nezahtevne in bogato cvetoče rastline, primerne za sajenje na grede in v večje posode. Sorta Phantom je zračno grajen grm. Stožčasta socvetja ohranijo smetanasto belo barvo ves čas cvetenja, šele čisto na koncu se obarvajo svetlo rožnato.

Čudovita nežna gozdna trava z zimzelenimi prezimnimi listi in zanimivim belim socvetjem. Zanimiv element za spomladanske grede. Cvetovi so primerni za sveže šopke in za sušenje.

Sidalceja je čudovita dolgo cvetoča trajnica. S socvetjem spominja na miniaturne rožline ali slez. Dobro se poda v klasično kombinacijo z vrtnicami in tudi v bolj divje grede s travami.

Plamenka je prvotno avtohtona trajnica Severne Amerike. V evropskih vrtovih je kmalu dosegla veliko priljubljenost in se od 19. stoletja sistematično žlahtni. Je klasična trajnica za rez v šopke, kjer poleg barvitih cvetov razveseljuje tudi z nežnim vonjem. Pobiramo, takoj ko je približno polovica cvetov v socvetju razcvetela, nato v vazi zdrži tudi 10 dni. Kljub prizadevanjem za vzgojo čim bolj odpornih kultivarjev še vedno velja, da se plamenka izjemno občutljivo odziva na podnebje in talne razmere, zato skrbno pazimo na pravilno izbiro rastišča. Kultivar Franz Schubert ima pastelno vijolične cvetove, ki proti robu bledijo. Nežna barva cvetov izgleda še posebej lepo v kombinaciji z rastlinami s temnimi listi. Čudovito diši.

Helenium izvira iz Severne Amerike, kjer se pojavlja na vlažnih travnikih. Raste pokončno in v šopih. Socvetja tvorijo majhna "sončeca" s premerom 5 cm. Od tod njihovo znanstveno ime Helenium. Odlična trajnica za rezano cvetje z dolgo obstojnostjo do 14 dni. Helena Red Shades cveti v odtenkih od rdeče pa vse do bakrene.

Čudovita rastlina s peresastim socvetjem sladko rožnate barve. Prijetno diši, aromatični pa so tudi pernati temno zeleni listi. V nasprotju z brestovolistnim osladom ljubi vlago, zato je odlična za namočene predele in ob ribnikih. V vazi zdrži 7 dni. Kultivar Kahome cveti s puhastimi, močno rožnatimi oblački cvetov, ki okoli sebe širijo medeni vonj.

Lataste hortenzije so čudoviti grmi, ki izvirajo iz Kitajske in Japonske, kjer so njihovo lubje med drugim uporabljali za izdelavo papirja. Gojimo jih zaradi impresivnih stožčastih socvetij. So nezahtevne in bogato cvetoče rastline, primerne za sajenje na gredice in v večje posode. 'Pink Diamond' ima 30 cm velika socvetja, sprva kremne barve, ki se kasneje spremeni v rožnato.

Šentjanževka, vzgojena za floristično uporabo. Cveti z manjšimi rumenimi cvetovi, bistveno pa prihaja šele po njih. In sicer kroglasti, rahlo zašiljeni plodovi, ki se dobro držijo na rastlini. Niso strupeni niti užitni, njihova uporaba je zgolj dekorativna. Šentjanževka pogosto ponovno zacveti takoj po dozorevanju prvega vala plodov, tako da lahko na enem grmičku najdemo cvetove in plodove hkrati. V vazi zdrži dva tedna. Globo Champagne ima lososovo obarvane plodove.

Baptisije izhajajo iz Severne Amerike, spadajo v družino metuljnic in po videzu spominjajo na volčji bob. Za razliko od njega pa ne trpijo za glivičnimi boleznimi in tudi polžem ne teknejo tako zelo. Poleg modrih cvetov so na njej zanimivi prav veliki stroki, ki rastlino krasijo še dolgo po cvetenju. Severnoameriški Indijanci so korenine baptisije uporabljali za razkuževanje ran in zniževanje vročine, liste pa za barvanje tkanin. Pri baptisiji je najpomembnejša potrpežljivost; traja nekaj časa, da se popolnoma prime in razvije močan koreninski sistem, prilagojen za preživetje dolgih sušnih obdobij in požarov. Nato je zelo dolgoživa. Izbrana je bila za trajnico leta v sezoni 2019. Nebeško modri cvetovi, bolj nasičeni popki.