Rušnata masnica Goldschleier

Cvetovi bodalic pritegnejo pozornost na gredah in v šopkih s svojo lahkotnostjo in nežnostjo. Vse bodalice obožujejo polno sonce in suha, kamnita, dobro odcedna tla. Da bi na gredah izgledale čim bolj naravno, jih je dobro posaditi po več kosov v sproščenih skupinah skupaj z drugimi suholjubnimi trajnicami in čebulnicami. Šele takrat pridejo do izraza njihova stebla in socvetja, ki se zibajo ob najmanjšem pišu vetra. Kavyl Ponny Tails je vrsta, ki izvira iz step Mehike, Teksasa in Patagonije. Zračni gosti šopi lasastih nežnih listov spominjajo na žimo. Listi so zeleni, proti cvetovom pa skoraj slamnate barve. Na ustreznem rastišču se tudi sama zaseje.

Lepa nižja trava, cenjena zaradi zgodnjega odganjanja in dolge obstojnosti listov pozno v zimo. Cvetovi so precej neopazni, bež barve in se v zelenih šopih pojavijo šele pozneje poleti in jeseni. Barva listov je jasno zelena. Odlična kombinacija z vrstami, kot so čečulja, gaura ali dobra misel.

Šopasta, pokončno rastoča trava. Zelo zgodaj odganja. Dekorativna s svojim celotnim vertikalnim habitusom in nežnimi lati cvetov, ki cvetijo srebrno sivo, poleti porumenijo in preidejo v peščeno bež. Vrt krasi vse do zime. Posadite jo lahko v mešane gredice ali jo uporabite kot element za ritmično členitev prostora. Uporabna za šopke in sušenje.

Perjanke izvirajo iz vzhodne Azije, kjer rastejo na travnikih in v svetlih gozdovih. Tvorijo polkrožne šope ozkih listov, ki se jeseni, tako kot cvetovi, še obarvajo. Primerne so za vazo in za sušenje. Kultivar Hameln spada med najbolj zanesljivo cvetoče v hladnejših območjih. Socvetja imajo sprva nežen rožnat pridih, nato se prebarvajo v rumeno-rjavo do rdeče-rjavo.

Trava, ki izvira iz severnoameriških prerijskih območij. Raste v gostih šopih, ki jih poleti opazno presegajo stebla z nežnimi dišečimi cvetovi. Najbolje pride do izraza posajena v skupinah po več kosov v družbi trajnic.

Masnica je nezahtevna avtohtona trava, ki ostane zelena tudi pozimi. V naravi raste na travnikih in gozdnih jasah. Tvori urejen šop listov, iz katerega zrastejo nežna tanka stebla s prozornimi oblački cvetov. Prilagodi se tudi težjim pogojem, kot so suha senca ali zbita tla, prenese pa tudi namakanje. Češki kultivar Pálava je dragocen zaradi izjemno dolgega časa cvetenja od julija do oktobra. V primerjavi z drugimi kultivarji so njeni cvetovi sterilni in ne tvorijo nobenih semenčic. Navaja se, da od vseh masnic najbolje prenaša sušo.

Plašica je naša domača trava, raste v toplejših predelih na skalah in osončenih pobočjih. Njena prednost so ob zadostni vlagi zimzeleni listi in zgodnje spomladansko cvetenje. Barva listov je sivo modra. Opazno temni cvetovi postopoma zbledijo v bež barvo. Dobro se kombinira s spomladanskimi čebulnicami.

Šopasta, pokončno rastoča trava. Zelo zgodaj odganja. Dekorativna s svojo celotno vertikalno rastjo in nežnimi lati cvetov, ki cvetijo srebrno sivo. Opazna zaradi svojih belo pisanih listov. Vrt krasi vse do zime. Posadite jo lahko na mešane grede ali jo uporabite kot element, ki ritmično členi prostor. Uporabna za šopke in sušenje.

Čudovita nežna trava s poreklom iz južnih delov Severne Amerike. Ima ozke sivo-zelene liste. Cvetovi cvetijo v puhastih oblačkih nasičene rožnate barve, ki nad gredico ustvarjajo vtis lahke meglice. Čudovita tudi za šopke.

Trajna trava, ki izvira iz severnoameriških prerij. Šibasto proso je zelo prilagodljivo in dolgoživo. Gredicam daje jasno strukturo in hkrati deluje kot element mehkobe. To predvsem potem, ko se nad šopi listov pojavijo pajčevinasti cvetovi. 'Northwind' je sorta s pokončno in vitko rastjo. Njeni sivo-modro-zeleni listi se jeseni obarvajo žareče zlato.

Tereska prihaja iz Severne Amerike. Listi te šopaste trave imajo topel oranžno-rdeč pridih. A pravi čar se skriva v oblakih dišečih vijolično rožnatih cvetnih lat. Izstopa v skupinskih zasaditvah, ki jih zna zmehčati in povezati. Za enak učinek jo uporabljamo v šopkih.

Dlakava migalica divje raste na sončnih in toplih kamnitih pobočjih. Cveti že maja in junija s kremnimi do srebrno belimi lati, ki pri odcvetanju posivijo in se tako ujemajo s sivo-zelenimi listi. Za cvetličarje je dragocena zaradi zgodnjega cvetenja in uporabnosti v svežem stanju ter po sušenju.

Čudovita nežna trava s poreklom iz Oklahome in Teksasa. Ima ozke sivo-zelene liste. Cvetovi cvetijo v puhastih oblačkih rožnate barve, ki nad gredico ustvarjajo vtis lahke meglice. Čudovita tudi za šopke.

Perjanke izvirajo iz vzhodne Azije, kjer rastejo na travnikih in v svetlih gozdovih. Tvorijo polkrogle šope ozkih listov, ki se jeseni, tako kot cvetovi, še obarvajo. Primerne so za vazo in sušenje. Sorta Hameln Gold se jeseni obarva zlato rumeno.

Cvetovi bodalic pritegnejo pozornost na gredicah in v šopkih s svojo lahkotnostjo in nežnostjo. Vse bodalice obožujejo polno sonce in suha, kamnita, dobro odcedna tla. Da bi na gredicah izgledale čim bolj naravno, jih je dobro posaditi po več skupaj v razprostrtih skupinah skupaj z drugimi sušoljubnimi trajnicami in čebulnicami. Šele takrat pridejo do izraza njihova stebla in socvetja, ki se zibajo ob najmanjšem pišu vetra. Lasasta bodalica je avtohtona stepska trava, razširjena tudi drugod v južni, srednji in vzhodni Evropi. Tvori čvrste sivo-zelene šope s pokončnimi stebli. Cvetovi v obliki bež resic pri zorenju skoraj vodoravno štrlijo od stebla in se zanimivo zvijajo.

Masnica je nezahtevna avtohtona trava, ki ostane zelena tudi pozimi. V naravi raste na travnikih in gozdnih jasah. Tvori urejen šop listov, iz katerega zrastejo nežna tanka stebla s prozornimi oblački cvetov. Prilagodi se tudi težjim pogojem, kot so suha senca ali zbita tla, prenese pa tudi namakanje. Tardiflora je, za Pálavo, ena najbolj bogato cvetočih masnic. Cveti nekoliko kasneje kot ostale.

Nezahtevna avtohtona domača trava, ki ustvarja gost zelen sestoj. Že v maju poženejo dolga stebla z nežnimi klaski v obliki majhnih srčkov. Zelo učinkovito je njihovo gibanje ob najmanjšem pišu vetra. Običajno je lepa do avgusta ali septembra. Po cvetenju jo je dobro postriči. Popolnoma uporabna je za sušenje.

Nezahtevna avtohtona domača trava, ki ustvarja gost zelen sestoj. Že v maju poženejo dolga stebla z nežnimi klaski v obliki majhnih srčkov. Zelo učinkovito je njihovo gibanje ob najmanjšem pišu vetra. Običajno je lepa do avgusta ali septembra. Po cvetenju jo je dobro postriči. Popolnoma uporabna je za sušenje.

Masnica je nezahtevna avtohtona trava, ki ostane zelena tudi pozimi. V naravi raste na travnikih in gozdnih jasah. Tvori urejen šop listov, iz katerega zrastejo nežna tanka stebla s prozornimi oblački cvetov. Prilagodi se tudi težjim pogojem, kot so suha senca ali zbita tla, prenese pa tudi namakanje. Cvetovi kultivarja Schottland so na začetku cvetenja rjavi, kasneje zlato porumenijo. Šopi listov zrastejo do 60 centimetrov, cvetna stebla pa do 120.

Okrasna trava, ki naravno raste na prepustnih, prodnatih tleh v južni in srednji Evropi. Je ena najdlje cvetočih trav in ohranja visoko dekorativno vrednost vse do zime. Pernate srebrne socvetja so razporejena v elegantnem loku in vnašajo v kompozicije trajnic lahkotnost in gibanje. Čudovita za rez v sveže šopke in za sušenje.