Mleček

Je tipična sredozemska vrsta, ki pri nas dobro prenaša sušo in vročino, ne pa zimskega zastajanja vode. Kultivar wulfenii naj bi bil manj občutljiv na mraz, vendar intoleranca na zimsko vlago ostaja. Sadimo na zavarovana mesta, npr. pred toplo steno hiše v grede s sredozemskim pridihom. Cvetličarsko je dragocena zaradi svojega zelenja in zgodnjega cvetenja. V vazi zdrži 7–10 dni. Previdno z mlečnim sokom v steblih, ki lahko draži kožo.

Mlečki so primerni za gojenje na sončnih prodnatih gredah. Tvorijo grmičaste polkroglaste šope z nežnimi ozkimi sivozelenimi lističi na vitkih steblih. Zacvetijo kasneje kot ostali mlečki, nato pa cvetijo zelo dolgo in ostanejo sveže zeleni vse do jeseni.

Ta mleček je znan tudi pod imenom Euphorbia polychroma. Naravno raste v srednji in južni Evropi na sončnih pobočjih in svetlih gozdnih robovih. Za spomladanski vrt je nepogrešljiva trajnica v kombinaciji na primer s srčki, tulipani in narcisami.

Mleček Miners Merlot je dramatičen element vsake spomladanske gredice, ki s svojo nenavadno barvitostjo takoj pritegne pozornost. Za to sorto so značilni temno vinski do vijolični listi, ki tvorijo popoln kontrast s sijočimi limetnimi socvetji, ki se pojavijo od aprila do junija. Prvotna botanična vrsta mandljevega mlečka se naravno pojavlja v svetlih gozdovih in na njihovih robovih, zato bo tudi na vrtu cenila rastišče na soncu ali v polsenci s prepustnimi, humoznimi tlemi. Čeprav gre bolj za kratkoživo trajnico, v svojem življenju ustvari goste šope, ki učinkovito zapolnijo prostor med drugimi rastlinami in zrastejo do višine 60 centimetrov. Je hvaležna rastlina tudi za vrtnarje začetnike, saj ne trpi za boleznimi ali škodljivci in brez težav prenese zmrzal vse do -20 °C. Cvetovi so poleg tega polni nektarja, tako da spomladi zanesljivo privabijo čebele in druge opraševalce. Miners Merlot je odličen tudi za rezanje v vazo, kjer s svojimi limetnimi cvetovi šopkom doda svežino in sodoben videz. Pri ravnanju z rastlino pa je treba biti zelo previden in po možnosti uporabljati rokavice, saj izloča bel mleček, ki je strupen in lahko draži kožo.

Vrsta mlečka, ki izvira iz Sredozemlja, s kamnitih in suhih pobočij. Raste v šopih, tvori plazeče poganjke s spiralno razporejenimi listi. Pri nas se goji kot rastlina za skalnjake. Zaradi svoje plazeče rasti se dobro obnese v posodah, na zidovih ob robovih teras in potk.

Trajni mleček schillingii, ki izvira iz gorskih območij Nepala, je točno tista rastlina, ki na gredi deluje kot odlična osnova za izrazitejše barve. Od nas boste prejeli močno ukoreninjeno sadiko v loncu, ki jo preprosto presadite na sončno mesto z dobro odcedno zemljo. V kratkem času bo na vrtu ustvaril okoli osemdeset centimetrov do metra visoke šope. Zagotovo bo pritegnil vašo pozornost s svojimi ozkimi zelenimi listi, ki imajo značilno belo sredinsko žilo. Pravo razstavo pa pripravi v obdobju od maja do avgusta, ko zacveti z manjšimi limetino zelenimi in rumenimi cvetovi. Ti toni na vrtu delujejo zelo sveže ter popolnoma zmehčajo in povežejo celotno kompozicijo. Zaradi svoje velikosti in pokončne rasti najlepše izstopa v srednjem ali zadnjem delu grede. Čeprav gre za vrsto, primerno za nekoliko naprednejše vrtnarje, med sezono ne potrebuje nobene zapletene nege in zanesljivo prezimi do minus osemnajst stopinj. Velika prednost je, da se mu škodljivci izognejo v velikem loku in ne trpi za običajnimi boleznimi. Če radi ustvarjate žive šopke, boste mleček vzljubili kot univerzalno zelenje v vazi. Njegova nenavadna socvetja se ujemajo s skoraj vsemi poletnimi cvetlicami in aranžmaju dodajo svež volumen. Vedeti pa je treba, da gre za strupeno vrsto in pri poškodbi stebla iz njega priteče dražeča bela tekočina, zato se pri rezu in ravnanju vsekakor splača nekaj previdnosti.

Mleček, ki izvira iz Italije in Sicilije. Nežno razvejan. Ima bolj zračen habitus kot na primer mnogocvetni mleček.

Je tipična sredozemska vrsta, ki pri nas dobro prenaša sušo in vročino, ne pa zimskega zastajanja vode. Sadimo na zavarovana mesta, npr. pred toplo steno hiše v grede s sredozemskim pridihom. Cvetličarsko je dragocena zaradi svojega zelenja in zgodnjega cvetenja. Previdno z mlečnim sokom v steblih, ki lahko draži kožo. V vazi zdrži 7–10 dni. Silver Swan ima kremasto belo pisane liste in je odličen dodatek elegantnim šopkom.

Cvetoči mleček je nevpadljiva, a neverjetno ljubka severnoameriška prerijska trajnica, ki v vsak vrt prinese lahkotnost in zračnost. V svoji domovini raste na s soncem obsijanih odprtih površinah in v svetlih skalnatih gozdovih. Zato najbolje uspeva na polnem soncu v prepustnih, ilovnatih ali peščenih tleh. Takoj ko boste našo odraslo sadiko presadili na gredo, se bo hitro ukoreninila in postala zelo nezahtevna rastlina, primerna tudi za začetnike. Zlahka preživi hude zime s temperaturami do minus osemindvajset stopinj. V primerjavi s svojimi bolj robustnimi sorodniki deluje ta mleček zelo nežno. Od junija do avgusta tvori poplavo drobnih belih cvetov, ki zanesljivo privabljajo čebele in metulje. Pri negi pa ne pozabite, da tako kot vsi mlečki izloča bel sok, ki lahko pri občutljivih ljudeh sproži alergično reakcijo. Odlično se bo podal v sušoljubne zasaditve, kjer lahko njegove cvetove odrežete za poletne šopke. Svojo lepoto ohrani tudi po cvetenju, ko se s prihodom jeseni njegovi listi obarvajo v zanimive rdeče odtenke. Poleg tega ne trpi za nobenimi boleznimi ali škodljivci.

Domača vrsta vlagoljubnega mlečka. Prosto raste predvsem v Polabju in na južnem Moravskem. Njegova naravna rastišča so vlažni in poplavni travniki, rečne loce in poplavni gozdovi. Na vrtu prenese polno sonce in polsenco, odvisno od vlažnosti tal. Raste lahko tudi na običajni gredici, uporaben pa je na bregovih ribnikov ali na močvirnatih mestih. Poleg časa cvetenja je zanimiv tudi jeseni, ko se njegovi listi obarvajo v rdeče odtenke.