Zdravilec

Strašnica je avtohtona travniška rastlina, ki naravno raste na vlažnih travnikih, kjer tvori goste šope temno zelenih pernatih listov. Sredi poletja iz njih zrastejo visoka, bogato razvejana stebla, ki se zaključijo z drobnimi temno rdečimi do vinsko rdečimi cvetnimi glavicami, ki se v vetru rahlo zibajo. Ta trajnica je popolnoma nepogrešljiva za življenjski cikel redkega metulja temnega mravljiščarja, ki ga s svojimi cvetovi zanesljivo privabi tudi v vaš vrt. Na gredah s trajnicami izstopa predvsem v naravno zasnovanih kompozicijah, kjer v kombinaciji z okrasnimi travami ustvarja zračen in lahek učinek. Socvetja so poleg tega odličen material za cvetličarje, saj šopkom dodajo nenavadno strukturo in barvni poudarek, v vazi pa ostanejo sveža od sedem do deset dni. Če jih ne odrežete svežih, jih lahko posušite za zimske dekoracije, saj dolgo obdržijo svojo obliko.

Strašnica je avtohtona travniška rastlina, ki se naravno pojavlja na vlažnih travnikih in bregovih potokov. Sredi poletja iz gostega šopa okrasnih pernatih listov zrastejo razvejana stebla, okronana z drobnimi cvetnimi glavicami. Sorta Pink Tanna se ponaša z nežnim odtenkom starorožnate barve, ki na grede vnaša romantičen in zračen element. Njena socvetja se v vetru ljubko pozibavajo in na vrtu ustvarjajo nenehno gibanje. Ta dolgoživa trajnica je življenjsko pomembna za redkega metulja močvirskega modrina in privablja tudi druge opraševalce. V krajinski arhitekturi se odlično poda v naravno zasnovane zasaditve, prerijske grede ali kot spremljava okrasnih trav. Cvetovi so odlični za rezanje, v vazi zdržijo 7 do 10 dni in šopkom dodajo lahkotnost. Lahko jih tudi posušite za zimske aranžmaje.

Strašnica obtusa izvira iz Japonske, kjer bi jo našli na vlažnih travnikih in v obrežnem rastju. Ta čudovita trajnica tvori goste šope sivopodobno-zelenih, pernato deljenih listov, iz katerih poleti poženejo visoka stebla, okronana z očarljivimi socvetji. Nežno rožnati, gosti valjasti cvetovi se odpirajo iz rdečih popkov in po svoji obliki spominjajo na puhaste krtačke, ki se nežno pozibavajo v vetriču. Na vrtu potrebuje sončno ali polsenčno rastišče z dovolj vlage, idealno v humoznih in odcednih tleh, ki se ne izsušijo. Zahvaljujoč svoji višini okoli enega metra se odlično poda v srednje ali zadnje dele gred s trajnicami ali v naravne kompozicije v kombinaciji z okrasnimi travami. Cvetovi so zelo trpežni in primerni za rezanje, v vazi vas bodo razveseljevali več dni in šopkom dodali zanimivo strukturo in lahkotnost. Rastlina je poleg tega popolnoma odporna na mraz in ne trpi zaradi bolezni in škodljivcev, zaradi česar je idealna izbira tudi za vrtnarje začetnike.

Drobnolistna strašnica izvira z vlažnih travnikov in obrobij svetlih gozdov Koreje in Japonske, kjer naravno zraste do impresivnih višin. Kljub svoji rasti, ki lahko doseže do 180 cm, na gredah deluje neverjetno zračno in lahkotno. To je idealna dolgoživa trajnica za naravno zasnovane vrtove, kjer se čudovito dopolnjuje z visokimi okrasnimi travami ali drugimi pozno cvetočimi vrstami. Sorta Alba se ponaša z elegantno visečimi, čisto belimi valjastimi socvetji, ki se v vetru nežno pozibavajo in privabljajo čebele. Če iščete rastlino, ki bo vašim poletnim in jesenskim šopkom dodala lahkotnost, je ta strašnica odlična izbira. V vazi ostane sveža sedem do deset dni.

Sanguisorba minor, po slovensko mali strašnik, je trajna zel, ki na vrt prinaša pristno čarobnost divjih travnikov in step. Njeni okrasni listi tvorijo goste šope, ki ostanejo zeleni dolgo v zimo, spomladi pa zelo hitro odženejo. V naravi išče sončna in suha rastišča, pogosto na apnenčastih tleh, zato ji bodo na vrtu najbolj ustrezala prepustna tla na polnem soncu ali v blagi polsenci. Je izjemno trpežna rastlina, ki brez težav prenaša zmrzal do -34 °C in ne trpi zaradi bolezni ali škodljivcev. Socvetja v obliki drobnih grahovo zelenih glavic lebdijo na tankih steblih in zasaditvi dajejo zanimivo, nežno teksturo. Poleg estetske vrednosti ima strašnik tudi praktično uporabo v kuhinji, kjer njegovi lističi z nežno aromo kumar popestrijo poletne jedi. V vrtni arhitekturi se uporablja v prodnatih gredah, na skalnjakih ali kot obroba potk. Zaradi nezahtevnosti in sposobnosti rasti tudi v revnih razmerah je hvaležna trajnica, ki ne potrebuje opore in zanesljivo oživi tudi bolj suhe kotičke vrta.