Ognjič Ollioules Orange

Ta kultivar najbolje uspeva na polnem soncu, vendar brez težav prenese tudi polsenco. Zemlja mora biti ilovnata in dobro prepustna, da se v njej ne zadržuje odvečna voda. Pri sajenju upoštevajte razmik 15 do 20 cm, da bodo imele rastline dovolj prostora za zdravo rast in dobro kroženje zraka.

Vsekakor. Čeprav zraste v višino 40 do 60 cm, se bo odlično obnesel tudi v večjem loncu ali globljem koritu. Dovolj je, da mu zagotovite dovolj prepustno ilovnato zemljo, rednejše zalivanje (saj se posode na soncu hitreje izsušijo) ter sončno ali polsenčno lego.

Da, predhodna vzgoja sadik je odličen način za pospešitev cvetenja. S setvijo začnite 4 do 6 tednov pred pričakovanim koncem pozeb. Idealna temperatura za kalitev je 18 do 20 stopinj Celzija, semena pa običajno vzklijejo v 6 do 12 dneh. V eno jamico ali lonček dajte 2 do 4 semena in jih ne pozabite nežno zasuti s substratom. Sadike presadite na prosto šele takrat, ko ni več nevarnosti slane.

Direktna setev je idealna od aprila do junija ter nato v avgustu ali septembru. Semena sejte na globino 0,5 cm, ko mine nevarnost zadnjih spomladanskih pozeb. Za nenehno cvetenje velikih oranžnih cvetov skozi celo sezono priporočamo 2 do 3 postopne setve v razmaku dveh do treh tednov. Ognjič je zelo nezahteven za gojenje in kot nalašč za začetnike.

Brez skrbi, ognjič sploh ni strupen. Nasprotno, gre za zelo znano zdravilno zelišče, ki je popolnoma užitno. Živo oranžne cvetne lističe lahko varno dodajate zelenjavnim solatam, z njimi krasite sladice ali si iz njih pripravite pomirjujoč zdravilen čaj.

Zelo! Ognjič je naravnost fantastičen magnet za opraševalce. Njegovi veliki oranžni cvetovi in izrazit aromatičen vonj privabljajo čebele, čmrlje, metulje in trepetavke skozi celo obdobje dolgega cvetenja. Odlično se obnese tudi kot koristna spremljevalna rastlina na zelenjavnih gredah.

Ognjič žal zelo tekne listnim ušem, v zgodnji fazi po vzniku pa na mlade sadike radi napadejo polži. Zato priporočamo, da rastline na začetku zaščitite s fizično oviro ali ekološkimi granulami. Od bolezni se lahko pojavi pepelasta plesen, ki se kaže kot belkast poprh na listih.

Ne, pri ognjiču (Calendula officinalis) pripogibanje oziroma vršičkanje ni potrebno. Rastlina se naravno lepo razveja in zgosti sama. Vsekakor pa priporočamo redno odstranjevanje odcvetelih cvetov, kar rastlino spodbudi k tvorbi novih popkov in znatno podaljša čas cvetenja.

To je primarno enoletnica, ki ne preživi hude in dolge zime. Ima pa presenetljivo odpornost proti zmrzali do -5 stopinj Celzija, zato brez kakršnih koli težav prenese rahlo spomladansko in prvo jesensko slano. Tako vas bo na vrtu razveseljeval dlje kot večina drugih enoletnic.

Običajno ta rastlina ne potrebuje opore in tvori precej stabilne grmičke. Ker so njeni cvetovi gosto polnjeni in težki, lahko občasno sprejme rahlo oporo, predvsem pri gojenju na zelo vetrovnih legah ali med močnim deževjem, da se stebla s cvetovi ne povešajo.

Rastlina zahteva zmerno zalivanje. Zemljo ohranjajte rahlo vlažno, vendar se izogibajte prekomernemu zalivanju, ki bi lahko povzročilo gnilobo korenin. V vročih poletnih dneh zalivanje povečajte in zalivajte najbolje zjutraj neposredno h koreninam, da preprečite nastanek glivičnih bolezni na listih.

Da, ognjič je znan po tem, da se zelo rad sam zaseje. Če konec sezone jeseni pustite nekaj cvetov, da dozorijo v semena in odpadejo na gredico, se vam bodo z veliko verjetnostjo spomladi na istem mestu pojavile nove majhne rastlinice, povsem brez vašega truda.

Ob občasnem odstranjevanju ovenelih cvetov in pravilni negi ognjič cveti izjemno dolgo in vztrajno. Prvi izraziti cvetovi se začnejo pojavljati že v maju ali juniju, in če ima rastlina dovolj sonca in vlage, vas bo z osupljivim razkošjem barv razveseljevala vse do konca septembra.

Cvetove ognjiča je najbolje nabirati v sončnem vremenu okoli poldneva, ko so popolnoma odprti in vsebujejo največjo količino učinkovitih aromatičnih snovi in zdravilnih eteričnih olj. Cvetove previdno odščipnite in jih takoj dajte sušit v senco na dobro prezračen prostor, da ohranijo svojo zdravilno moč in intenzivno barvo.

Vsekakor! Sorta Ollioules se ponaša z ogromnimi, do 8 cm širokimi polnimi cvetovi v živo oranžni barvi. Na močnih steblih, ki zrastejo od 40 do 60 cm, izgledajo v vazi naravnost čudovito in ostanejo dolgo sveži. Cvetovi so odlični tudi za sušenje za čaje ali kot rustikalna dekoracija.

Ta bela prevleka je glivična bolezen, imenovana pepelovka. Najpogosteje se pojavi konec poletja ali če so rastline posajene preblizu skupaj, zaradi česar se med njimi zadržuje vlaga. Izboljšajte kroženje zraka tako, da rastline redčite, odstranite močno prizadete liste in pazite, da vode ne polivate po listih, temveč le h koreninam.