Mačja meta

Ta mačja meta raste pokončno, v šopih. Njeni listi in modro-vijolični cvetovi so večji kot pri večini bolj znanih mačjih met. Dobro se poda v mešane grede s trajnicami. Dobro se spopada s sušo, vendar polna pripeka zanjo ni primerna.

Manj znana, višja vrsta mačje mete. V čeških deželah se naravno pojavlja le redko, zlasti v severozahodni in srednji Češki ter na južnem in srednjem Moravskem, kjer raste na grmičastih pobočjih in pašnikih. Spada med močno ogrožene vrste.

Prvotna divja oblika vele cvetne mačje mete prosto raste na območju Kavkaza in vzhodne Evrope na travnikih in pašnikih. Je bujna in pokončno rastoča šopasta trajnica. Bramdean izstopa s temno obarvanimi visokimi stebli in velikimi cvetnimi lati v nasičeni vijolično-modri barvi. Po prvem valu cvetenja in kasnejšem obrezovanju ponovno zacveti. Odlično se poda na grede z vrtnicami in v bolj divje travniške zasaditve s travami.

Mačje mete so idealne spremljevalke vrtnic, primerne za naravno oblikovane vrtove, nižje vrste pa tudi za korita in cvetlične lonce. Nekatere so neustavljivo privlačne za mačke, kar povzroča halucinogen nepetalakton. Ta naj bi bil v največji meri prisoten v vrsti Nepeta cataria. Po drugi strani mačje mete z vonjem po limoni menda mačk ne privlačijo. Botanično ime Nepeta verjetno izvira iz poimenovanja starodavnega etruščanskega mesta Nepet - Nepi na ozemlju današnje italijanske province Viterbo, kjer so rastlino nekoč gojili. Nepeta racemosa naravno raste na suhih travnikih in skalnatih, kamnitih pobočjih od Kavkaza do srednje Azije. Ima aromatične sivo-zelene lističe in tvori šopast polkroglast grmiček. Amelia cveti s svetlo rožnatimi cvetovi s temnejšim škrlatno obarvanim čašnim listom.